KDO: Bernarda Mal
KAJ: Učni pogovor ob modernem izgovoru »ne razumem«
PREIZKUŠENOST: DOBRO DELNO NEPREIZKUŠENO
KRATEK OPIS (OBJEKTIVEN, PO KORAKIH)
Ne razumem je najčudovitejši izgovor, da lahko v miru prespiš učno uro, razen če ne naletiš na kakšno …
– Učiteljica jaz ne razumem.
– Česa pa ne razumeš?
– Vsega.
– Pa poglejva. Preberi navodilo k nalogi ena.
– Preberi poved.
– Bi to znal?
– Ja, to pa znam.
– Odlično. Stori to. (ko prebere) Poglejva še drugo nalogo.
– Kaj je podčrtana beseda? Izberi eno od možnosti. To je pridevnik (navdušeno pove učenec).
– Ali še česa ne razumeš?
– Ne, sedaj razumem.
– Super. Ko naslednjič ne boš “razumel”, me takoj pokliči (oba se nasmehneta).
Tako učenca s popolnoma mirnim in jasnim usmerjanjem spodbudimo k reševanju.
REFLEKSIJA
Opazila sem, da je ta izgovor zelo prikladen. Učitelj običajno pristopi in ponovi razlago. Učenec je ne posluša, ji ne sledi, ni pozoren. Znova pove, da ne razume. Potem postaneš že malo nejevoljen, nestrpen, jezen … Na koncu zmago slavi učenec, saj je dosegel cilj, da mu ni treba delati. Učitelj je nezadovoljen, ker ni dosegel učnega cilja. Z zgoraj navedenim pogovorom, še zlasti, če smo vešči nebesednega jezika, učencu sporočimo, da vemo, v čem je problem, hkrati ga pohvalimo in mu damo vedeti, da ga spoštujemo in cenimo njegov napredek. Učenec je hvaležen za našo pozornost, ki jo običajno tudi išče. Dobil je svojih “pet minut” z učiteljem. Vem, da se na tak način poglablja učni odnos med učencem in učiteljem. Borba, kdo bo koga, se spreobrne v sodelovanje.
MNENJA DRUGIH