Slovenska ljudska pravljica
Kralj vseh vranov in gavranov
Govorna vaja
Nekoč je živel siromak, ki je s svojima kravicama oral njivo. Obletavale so ga lačne vrane. Prosile so siromaka, če jim da kravici. Obljubile so mu, da bo njihov kralj poplačal njegovo dobroto. Siromak jim je res ponudil eno kravo, ki so jo takoj pojedle. Drugo pa je obdržal zase in se odpravil domov. Doma ga je žena okregala in želela pretepsti, ker je eno kravo dal vranam. Siromak pa se ni obotavljal, ampak je hitro zbežal od doma.
Na poti je srečal vrano, ki ga je napotila h kralju vseh vran in gavranov. Čez sedem dni je prišel do črede krav in pastir mu je povedal, da so last kralja vseh vran in gavaranov. Sedem dni in sedem noči je hodil siromak, ko je srečal drugega pastirja. Ta je pasel konje, ki so ravno tako pripadali kralju vseh vran in gavranov. Znova je trajalo sedem dni, ko je siromak le prispel do gradu samega kralja. Kralj se ga je razveselil, ker je pomagal vranam, ter mu obljubil nagrado. Tri dni je bil siromak gost na gradu. Zadnjo noč se mu je sanjalo, da naj kralja prosi za možnarček, ki ga kralj nosi v žepku. Kralj mu je dal možnarček s težkim srcem. Opozoril je siromaka, naj dobro pazi nanj, drugače bo spet reven.
Na poti domov je srečal moža z dolgim batom. Mož ga je prosil, naj zamenja svoj možnarček za bat. Povedal mu je, da je ta bat čudežni. Če izgovoriš besede »Udri, batek!«, batek namlati kogar želiš. Tako je siromak svoj možnarček res zamenjal. Takrat pa mu je sleparski popotnik povedal, da je možnarček čudežni in ti da vse, kar si poželiš. Siromak je takoj ukazal batku, naj ga tepe, dokler mu slepar ni vrnil možnarčka.
Ko je prišel domov, je možnarček prosil za gosposko pojedino, nato pa še za novo hišo, saj je bila njegova zelo revna in uboga. Zaželel si je še godce in povabil vse svoje sosede na pojedino.
Čez nekaj časa je prejel pismo. Pisal mu je turški kralj, ki je trdil, da je možnarček njegov in zahteval od siromaka, da ga vrne. Siromak je odpisal, naj sam pride ponj. Res je kmalu prišel kralj s svojo vojsko. Sosedje so se prestrašili, siromak pa je ukazal batku, naj pretepe vse Turke s kraljem vred. In res, batek je pretepel celo turško vojsko.
Pravljica se tukaj konča s temi besedami: »No, in kako je bilo potem? Kdor je tako radoveden, naj si pa sam naprej izmišljuje.«
Ker sem radoveden, sem si sam izmislil konec pravljice:
Turki so vsi prestrašeni zbežali in se niso nikoli več vrnili. Siromak je postal bogataš, a ni bil sebičen. Vranam je dal jesti, kadar so hotele in sosedom pomagal, da so vsi dobro živeli. Srečno je živel s svojo ženo in otroki. Tako je še danes, če ni že umrl in svoj možnarček in batek zapustil svojim vnukom.
Gaj Lan Kunavar, 5.a