Velikonočni čas
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik.
Veliki četrtek in veliki petek sta v znamenju božjega groba. Na veliki četrtek se pri sv. maši “zavežejo” zvonovi in orgle, ki se nato “odvežejo” v soboto. Na veliki petek je, poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post. To je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, zato pomemben del obredov velikega petka predstavlja čaščenje križa.
Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja, vode in velikonočnih jedi. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Na vsaki vasi poteka blagoslov velikonočnih jedil, ki imajo posebno simboliko:
• šunka predstavlja Kristusovo telo.
• hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.
• pirhi (rdeči) simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost.
• potica pa spominja na trnovo krono.
• kruh predstavlja življenje in je znamenje božje dobrote in človekovega dela.
Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena hči.
Velika nedelja ali Velika noč je velik in lep družinski praznik. Po jutranji slavnostni sv. maši vsa družina posede okrog mize in prične uživanje žegna (potica, prata, šunka, hren, pirhi itd). Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod tudi izvira navada, da se pri obisku svete maše v nedeljo, oblečemo v najnovejša (najboljša) oblačila.
Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo.
Tudi naši projektni učenci v projektu Comenius z mentorico Marijo Gotar so veselo ustvarjali v času pred veliko nočjo.
- V podaljšanem bivanju so si 28. marca v živo pri dedku učenke Dore ogledali pečenje oblatov, ki so sestavni del tradicionalnega velikonočnega zajtrka. (Škarje so iz leta 1896.)
- 29. marca so ob pomoči babice in rokodelke izdelali zeleno butarico, naslednji dan pa smo obiskali gospo, ki izdeluje butarice iz oblancev.
- 3. aprila smo v gospodinjski učilnici pekli pletenice iz boljšega testa. Za pomoč smo prosili dve gospe iz Društva rokodelcev. Navada je, da otroci ob veliki noči dobijo v dar kolaček ali ptička iz testa, tokrat pa so si jih spekli kar sami.
Barvali smo tudi pirhe in sicer tako, da smo jih kuhali v vodi z olupki rdeče čebule. Pred tem smo jih »oblekli« v različne zelene liste, ki smo jih nabrali na travniku. Jajce smo nato tesno ovili v ostanke najlonk. V vodi z olupki so se kuhali 8 minut. Jajčka smo »slekli«, nastali so odtisi listov. Pri učiteljici Andreji pa so z družino barvali pirhe z barvami.
- V podaljšanem bivanju smo izdelovali tudi velikonočne okraske, ki smo jih razstavili v vitrini v šolski avli.
- Blagoslov velikonočnih jedi.
(C) Andreja Vavpetič & Zdenka Wicher
