Pust je čas, ki se ga najbolj veselijo otroci, saj se na ta dan lahko našemijo v maškare. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad.

Beseda pust izhaja iz besedne zveze “meso pust”, torej iz časa posta. Verjetno gre za izraz identičen italijanskemu “carne leva”, kar prav tako pomeni pusti meso. Iz tega je tudi nastala beseda carnebale oziroma slovensko karneval – se pravi pustno rajanje.

Sama beseda pust ima lahko dva pomena. Lahko pomeni čas – pustni čas, ki je odvisen od Velike noči, traja pa od novega leta do pepelnične srede. Pepelnična sreda je prvi postni dan v 40 dnevnem postnem času pred veliko nočjo. Drugi pomen besede pust je izraz za maškaro ali masko, ki jo na pustni torek ponekod simbolično obsodijo na smrt in tako preženejo zimo in prikličejo pomlad.

Pustno praznovanje se pri nas ponavadi prične na pustno soboto. Takrat po mnogih slovenskih mestih priredijo velike pustne povorke in druga praznovanja. Otroci, pa tudi odrasli se našemijo v maske ali maškare. Tako hodijo od hiše do hiše in prosijo za kakšen krof ali denar.

Takrat lahko na ulicah srečamo rdečo kapico, klovne, leve, zajčke, rožice, Pike Nogavičke, čarovnice, razni otroški junaki iz risank, politiki, … Tudi v šolah organizirajo pustne plese in takrat lahko otroci celo pridejo našemljeni v šolo. 

pustna povorka v Moravčah 6


V Sloveniji je najbolj znana maska kurent ali korant, ki je značilen predvsem za Ptuj in okolico. Kurenti so oblečeni v ovčjo kožo, na glavi imajo rogove, iz ust jim visi rdeč jezik, okoli pasu pa imajo privezane zvonce. Z nenehnim skakanjem povzročajo z zvonci hud hrup in s tem po izročilu odganjajo zimo. 

KURENT




(C) Andreja Vavpetič & Zdenka Wicher

(Skupno 91 obiskov, današnjih obiskov 1)