LEJLINA ZGODBA
V 8. razredu učenci veliko časa porabijo za spoznavanje življenja in dela Franceta Prešerna. Po njegovih delih pišejo svoja ustvarjalna besedila. Po romanci Turjaša Rozamunda je nastala Lejlina zgodba …
Bilo je lepo pomladno jutro. Ptički so peli vesele viže, drevesa so se klanjala pod silo lahkotnega vetriča. Sonce je bilo že na pol poti, da bi doseglo najvišjo točko neba. Vse je bilo mirno in spokojno. Le Lejla je v sebi čutila nemir. Pa ne zato, ker bi se bližala nevarnost ali bi se njen mož bojeval proti Turkom. Ne, nemir je prišel vanjo, ker je minilo leto in pol, odkar jo je Ojstrovrhar ukradel njeni družini. In tisti dan mu je Lejla obljubila, da mu bo natanko po letu in pol skupnega življenja povedala svojo življenjsko zgodbo.
Lejla se je v strahu spraševala, kako bo svojo kruto življenjsko zgodbo povedala svojemu ljubemu, ki je zanjo skrbel, kot da bi bila iz porcelana. Bila je punčica njegovega očesa. Toda, ko je prišla v jedilnico, tam ni bilo Ojstrovrharja. Namesto njega jo je pričakala lepa bela vrtnica ob njej pa kratko sporočilo:
Ljubljena Lejla,
žal sem moral oditi v daljne kraje. Obljubim, da bom nazaj takoj, ko bo mogoče. Svojo zgodbo mi boš povedala takrat.
S pričakovanjem in mislimi nate, tvoj Ojstrovrhar
Lejli se je odvalil kamen od srca in cmok, ki ga je čutila v grlu, je izginil. Pridobila je še nekaj dragocenega časa. Ker ni vedela, kaj naj počne, je v roke vzela knjigo Poezije, ki jo je napisal France Prešeren. Pesem, ki je pritegnila njeno pozornost , je opisovala domišljavo in prevzetno punco. Prav takšno kot je bila Rozamunda. In takrat je dobila idejo. Napisala bo pismo. Pa ne kakšni prijateljici. Pismo bo napisala Ojstrovrharju in v njem opisala svojo zgodbo. Poiskala je pergament in gosje pero in začela pisati.
Dragi mož!
Zgodilo se je pred 20 leti, ko sem se rodila v revni družini v Bosni. Tisti čas je lakota zdesetkala prebivalstvo in da bi moja družina dobila prepotrebni denar, me je mati odnesla k bašetovi ženi. Vsi so vedeli, da ne more imeti otrok. Zato je mati mislila, da me bo prodala njej in dobila denar. Bašetova žena Ana me je takoj kupila, saj sem bila najlepši otrok. Odraščala sem v izobilju. A nisem postala prevzetna, kajti Anina vzgoja me je obdržala na realnih tleh. Moj brat Jure, ki mu je bila Ana mačeha, je bil zelo zaščitniški do mene. Nisem se smela družiti z ostalimi dekleti, ker bi me pokvarile, kot je rekel on. Jaz pa sem potrebovala vrstnice. In tako sem pobegnila ter odšla na zabavo. Tam sem spoznala prekrasnega Dimitrija. Z njim sem se pogovarjala pozno v noč. In ko me je prijel za roko in poljubil na lice, je na zabavo vdrl Jure z vojaki. Jure je Dimitriju z eno potezo odsekal glavo. Vojaki pa so pobili ostale fante. Ko so končali, so me odvlekli v grajske ječe, kjer me je Jure prebičal, da bi si zapomnila ta dan, ko sem se mu izneverila. Obtoževal me je izdajstva. In ko me je končno spustil ter odnesel k zdravniku, da bi mi zašil razmesarjen hrbet, me je prišla pogledat Ana. Bila je jezna, a njene oči so mi govorile, da je ponosna name, ker sem se uprla bratu. Od tistega pobega sem bila zaklenjena v sobo. Kot je rekel Jure, da zato, da me ne bi nihče videl kako lepa sem. A takrat si prišel v moje življenje ti. Bil si kot sonce, ki je posijalo v moje življenje. Zato ti bom vedno hvaležna.
Tvoja Lejla
Ko je Ojstrovrhar pismo prebral, je svojo drago še bolj ljubil. Kajti vedel je, kaj vse je pretrpela.
Kristina
