Moravče gostile velik dogodek in velikega človeka
Kdor je radoveden, kdor si upa in kdor zna, premaga vse ovire. Vegovke smo, jasno, radovedne, si upamo in znamo pocukati za rokav samega predsednika države. Preberi, kaj nam je zaupal.
Ali ste v najstniških letih radi hodili v šolo?
Da, jaz sem v šolo hodil rad. Takrat nismo imeli lastne šolske stavbe in smo hodili na razne točke po Mariboru, tako da smo bili vsako leto v drugi šoli in je bilo že zato zanimivo. Poleg tega so šole posredovale zanimive vsebine. Pa tudi pozimi smo radi drsali na drsalnici. Šola je bila vsestransko zanimiva.
Kdaj ste v sebi začutili željo, da bi postali predsednik države?
Ah, to pa se je zgodilo zelo pozno. Želel sem biti pravnik in se posebej posvetiti mednarodnemu pravu. To, da bi bil predsednik, se je zgodilo pred nekaj leti, ko so me povabili, da kandidiram in so mi ljudje rekli, da bi to bilo mogoče koristno.
Kaj menite o našem kraju? Kakšen se vam zdi?
Kot študent na pravni fakulteti sem imel prijatelja iz Moravč. In moram reči, da so bili Moravčani vedno veseli in inteligentni ljudje, ki so mi pomagali, da je bil moj študij na pravni fakulteti še bolj zanimiv in družaben. Sicer pa Moravče poznamo po Danetu Zajcu, po kulturi in verjamem, da bo ta knjižnica pomagala širiti glas o Moravčah. Tukaj imate računalnike in upam, da boste širili vest o vašem delu, vaši ustvarjalnosti po vsej Sloveniji in tudi po svetu.
Kako vi vidite našo prihodnost in prihodnost naše države?
Ja, glejte, najprej moramo nekaj težav premagati. To so ekonomske in finančne težave. Prepričan sem, da smo tega sposobni. Odpreti moramo možnosti za dobro šolanje in dobro službo mladim. To se mi zdi glavno v neposredni prihodnosti. Za malo bolj oddaljen čas, pa menim, da moramo gledati predvsem na kakovost našega razvoja in kulture, saj prav ta daje razvoju smisel in kakovost. Kaj bodo pa vsebine, pa je malo odvisno od vas. Prav vi, mladi, si boste morali marsikaj novega izmisliti.
Bi lahko posneli še nekaj skupnih fotografij za spomin?
To pa prav gotovo.
Najlepša hvala gospodu predsedniku za ta nenajavljen intervju. Priznam, da ni lahko stati s predsednikom iz oči v oči ali ob njegovi rami. Srce ti “nabija”, v glavi “rolaš”, kaj si že hotel vprašati … To je bila zame nepozabna izkušnja. Upam samo še, da ti bo branje všeč.
KRISTINA GABRIJEL