Tokrat imajo svojo pravo pravljično stran učenci 2. razreda, ki so se morali potruditi za pravi govorni nastop. Zgodbice so krasne. Mogoče ti jih bo tvoja mami prebrala za lahko noč, če si še majhen, sicer pa se potrudi sam in za trenutek zbudi v sebi malega otroka.
ČAROBNA HIŠA
Na visokem hribu za devetimi gorami je stala hiša. Ta hiša je bila čarobna. Potem sta prišli Ana in njena mami. Zagledali sta hišo na hribu. Prišli sta do hiše in Ana ni vedela, da je to čarobna hiša. Potem pa ji je mami rekla, da je čarobna. Ana je vprašala: »Zakaj pa?« »zato, ker se ji reče čarobna hiša. Izpolni ti vse želje.« ko so drugi iz vasi to slišali, so tudi oni pohiteli na hrib, potem pa so prišli do palače zlobnega čarovnika. Zlobni čarovnik je hotel vstopiti v hišo in ni vedel, da hiša izpolnjuje želje. Nato so si drugi zaželeli, da čarovnik postane miš. Njihova želja se je uresničila. Vsi so živeli srečno do konca dni, dokler niso umrli.
Eva Pirnat
V 2. a razredu so učenci svojim sošolcem pripovedovali izmišljene pravljice. Ustvarjali so na temo MOJ ČAROBNI PREDMET. Nastale so zanimive pravljice in sošolci so jim z veseljem prisluhnili.
ČAROBNA RADIRKA
NEKEGA ZIMSKEGA DNE SEM SEDELA ZA MIZO IN PISALA DOMAČO NALOGO. VSESKOZI SEM RADIRALA, NENADOMA PA SE JE V MOJI ROKI ZABLEŠČALO. IZ RADIRKE SO SE ZAISKRILE TRI ZVEZDICE IN RADIRKA JE SPREGOVORILA. POVEDALA MI JE, DA JE ČAROBNA RADIRKA IN DA IZPOLNI ŽELJE. ZAŽELELA SEM SI, DA POBRIŠE VSE NAPAKE IN VSE NEUMNOSTI.
NASLEDNJI DAN SEM O ČAROBNI RADIRKI POVEDALA SVOJIM PRIJATELJICAM. PROSILE SO ME, DA JO PRINESEM V ŠOLO. RES SEM JO ODNESLA V ŠOLO. TISTEGA DNE SMO IMELI NALOGO VSI BREZ NAPAK. ŠOLSKI ZVONEC JE NATO ZMOTIL DELO RADIRKE. RADIRKA SE JE USTRAŠILA ZVONCA IN ODKOTALILA SE JE V DRUGO UČILNICO. RADIRALA JE VSE DOKLER SE NI ZRADIRALA.
LEONA OBREZA 2. A
MOJA ČAROBNA KROGLA
NEKOČ, PRED DAVNIMI ČASI, JE ŽIVEL MOŽ, KI JE IMEL TRI SINOVE. VSAKO JUTRO SO ODŠLI V GOZD IN CEL DAN DRVARILI. NEKEGA DNE PA SE JE NAJMLAJŠI IZGUBIL. ISKALI SO GA TRI DNI IN TRI NOČI, PREHODILI SEDEM GORA, VENDAR GA NISO NAŠLI. LUKA JE ISKAL POT DOMOV, A SE JE ŠE BOLJ IZGUBIL. SEDMI DAN PA JE PADEL V GLOBOKO JAMO. TAM JE NAŠEL ČUDEŽNO KROGLO. KO JO JE VZEL V ROKE, JE SPREGOVORILA: IZPOLNILA TI BOM ENO ŽELJO. LUKA SI JE ZAŽELEL, DA BI BIL ZOPET DOMA. VETER GA JE PONESEL NARAVNOST DOMOV. VSI SO BILI PRESREČNI, ČUDEŽNA KROGLA PA JE IZGINILA. KAM, PA IZVESTE V NASLEDNJI PRAVLJICI.
JURE JENKO 2. A
ČAROBNI NALIVNIK
V NEKEM MESTU, V NEKI HIŠI, JE ŽIVELA DEKLICA Z IMENOM TINA. BIL JE ČAROBNI DECEMBER, VEČER PRED BOŽIČEM IN TINA JE SKOZI OKNO OPAZOVALA BELE SNEŽINKE, KI SO POČASI PREKRIVALE STREHE HIŠ IN ULIC. V HIŠI JE DIŠALO PO PRAVKAR PEČENIH PIŠKOTIH, KI JIH JE PRIPRAVILA NJENA MAMA. TUDI LETOS JE TINA POMAGALA OKRASITI NOVOLETNO JELKO Z OKRASKI, KI JIH JE SAMA IZDELALA. KO SE JE DRUGEGA JUTRA PREBUDILA, JE POD SMREČICO ZAGLEDALA DARILA, KI JIH JE MEDTEM, KO JE SPALA, PRINESEL BOŽIČEK. NAJBOLJ JI JE BIL VŠEČ VIJOLIČNI NALIVNIK, KATEREGA SI JE ŽE DALJ ČASA ŽELELA. TO NI BIL NAVADEN NALIVNIK, KI GA LAHKO KUPIŠ V VSAKI TRGOVINI, TEMVEČ JE BIL TO BOŽIČKOV ČAROBNI NALIVNIK. V NJEM NI NIKOLI ZMANJKALO ČRNILA IN KAR SI JE TINA ZAŽELELA, TO JE NALIVNIK TUDI NAPISAL. TINA JE SEDAJ V ŠOLI RAČUNALA BREZ NAPAK, NJENE ČRKE SO BILE NAJLEPŠE NAPISANE IN DOMAČE NALOGE JI SEDAJ NISO VEČ DELALE TEŽAV.
KO JE ODRASLA, JE POSTALA PISATELJICA IN ŠE DANES S SVOJIM ČAROBNIM NALIVNIKOM PIŠE NAJLEPŠE PRAVLJICE ZA OTROKE.
LUCIJA VEHOVEC 2. A
COPRNICA METKA IN METLA COPKA
NEKOČ JE V STAREM GRADU ŽIVELA PRIJAZNA COPRNICA METKA, KI JE IMELA ČAROBNO METLO. METLI JE BILO IME COPKA. COPKA JE BILA ZELO NAVIHANA METLA, KI JE COPRNICI METKI ZAGODLA MARSIKATERO NEBODIGATREBA. ZNALA PA JE BITI TUDI ZELO PRIJAZNA IN USTREŽLJIVA. KADAR JO JE COPRNICA METKA POTREBOVALA, JE COPKA V HIPU POSPRAVILA STARI GRAD ALI PA SKUHALA ČAROBNO KOSILO. NEKEGA DNE, KO JE METKA SPALA, JE V GRAD PRIŠEL HUDOBEN STAREC, KI JE COPKO UKRADEL. ODPELJAL JO JE V TEMAČEN GOZD. KO SE JE METKA PREBUDILA, JE UGOTOVILA, DA JE NJENA ČUDEŽNA COPKA IZGINILA. COPRNICA METKA JE OD ŽALOSTI SKORAJ UMRLA. NA SREČO PA COPKA NI BILA KAR TAKO. HUDOBNEMU STARCU JE UŠLA TAKO, DA GA JE OSLEPILA S STRUPOM, KI GA JE NAŠLA V NJEGOVI KOČI. COPKA JE NATO SAMA NAŠLA POT SKOZI TEMAČEN GOZD, NAZAJ K SVOJI METKI V STARI GRAD. COPRNICA METKA JE BILA TAKO VESELA NJENE VRNITVE, DA JE PRIREDILA GOSTIJO. POKLICALA JE VSE PRIJAZNE ČAROVNICE IN NJIHOVE METLE, DA SO SKUPAJ PROSLAVILE COPKINO VRNITEV. GOSTIJA JE TRAJALA TRI DNI IN TRI NOČI. TAKO STA METKA IN COPKA ŽIVELI SREČNO DO KONCA SVOJIH DNI V STAREM GRADU.
EMA BIZILJ 2. A
Govorni nastopi: ČUDEŽNI NALIVNIK
Nekoč, za devetimi gorami je živela revna družina s sedmimi otroki. V tej družini je bil tudi otrok, ki je bil star sedem let. Pasel je dvanajst krav, za družbo je imel tri ptice. Nekega dne pa je ena krava ušla. Pastir je žalosten odšel domov. Na mizi je našel nalivnik. Presenečeno se je zazrl vanj. Ko ga je pastir nekaj časa opazoval, se je nalivnik nenadoma začel premikati po mizi. Plesal je in skakal vse dokler ni skočil na košček papirja, ki je ležal na mizi. Nanj je narisal pastirjevo pobeglo kravo. Nalivnik se še vedno ni ustavil in je plesal in plesal. Pastir se je domislil in odšel še po en košček papirja. Položil ga je na mizo in nalivnik je nanj brž narisal potko. Pastirju ni bilo nič jasno. Nalivnik pa je še kar naprej plesal in plesal po mizi. Zato je pastir odšel še po tretji kos papirja. Nanj je nalivnik narisal jezero in travnik, katerega je pastir takoj prepoznal. Nalivnik se je popolnoma umiril. Pastir je previdno vzel nalivnik v roke in ga skril pod jopič. Odpravil se je do jezera, kjer ga je že čakala njegova krava. Od veselja je zavriskal in odpeljal kravico domov. Ponoči ni in ni mogel zaspati. Na mizo je položil nalivnik in ga nemo opazoval. Po daljšem času se je nalivnik zopet začel premikati. Pastir ni dolgo premišljeval, pač pa je na mizo položil kos papirja. Nalivnik je narisal pot do skritega zaklada. Pastir je zaklad delil z vso vasjo. Zato so pastirjeva družina in vsi ljudje vasi postali bogati in so srečno živeli do konca svojih dni.
NIKA ŠTER, 2.B
Nekoč je živel deček Jan. Slovenščina mu ni šla najbolje in zato ni imel nobene odlične ocene. Nekega dne pa je na tleh našel lep nalivnik. Vzel ga je s seboj v šolo. Ko so imeli na urniku slovenščino, je nalivnik kar sam začel pisat nalogo. Pisal je tako lepo, da se je učiteljica prav čudila. Od zdaj naprej je imel Jan same petice. Nikoli več se ni nikomur posmehoval ob slabi oceni, še več, vsakomur je pomagal s svojim čudežnim nalivnikom. Otroci so mu bili hvaležni.
MATIC PETERKA, 2.B
Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je stal lep grad. Tam je živela princeska Lili. Princeska Lili je hodila v šolo, vendar ji pisanje ni šlo najbolje od rok. Nekega dne je princeska odšla na sprehod in daleč v travi se je nekaj svetlikalo. Stopila je bližje in zagledala svetlikajoči nalivnik. Ni pa vedela, da je to čudežni nalivnik, ki je padel čarovnici Betki iz košarice na poti domov. Ko je princeska preizkusila nalivnik, so bile njene črke brez napak. To skrivnost je obdržala zase. Za čudežni nalivnik, ki je pisal brez napake, sta vedeli samo princeska in čarovnica. Princeska je bila zadovoljna, medtem ko je čarovnica vsepovsod iskala svoj nalivnik. Tako je nekega dne čarovnica šla mimo gradu, kjer je stanovala princeska Lili. Skozi okno je na princeskini mizi zagledala čudežni nalivnik. Ker čarovnica ni mogla priti do nalivnika drugače kot s čarovnijo, je začela čarati. A pozabila je na starodavni urok, ki pravi, da če čarovnica najde svoj nalivnik po sedmih dneh, jo ta posrka vanj. Ker je minilo od takrat, ko je izgubila svoj nalivnik že več kot sedem dni, se je to tudi zgodilo. Nalivnik je posrkal čarovnico Betko, nato pa padel na okensko polico. Princeska se je še dolgo spraševala, kako se je njen čudežni nalivnik znašel tam. Princeska Lili je do konca svojega življenja pisala brez napak.
TAJA VIDIC, 2.B
Nekoč pred davnimi, davnimi časi je živela deklica, ki ji je bilo ime Arja. Ta deklica pa ni bila navadna deklica, saj je imela neko zelo nenavadno stvar. Imela je nalivnik, ki je imel čarobne sposobnosti. Vsaka beseda, ki jo je Arja zapisala, je oživela. Arja je bila dobrega srca in s tem nalivnikom je pomagala ljudem. Ta nalivnik si je želel tudi zlobni princ Brut. Imel je ogromno bogastvo, a je hotel še več. S tem nalivnikom bi lahko zavladal celemu svetu. Minilo je sedem dni in zlobni princ je poslal svoje tri najboljše lovce, da bi ujeli Arjo. Prvi lovec jo je našel in jo vprašal: »ali imaš ti čudežni nalivnik?« Arja je odgovorila, da ga ima. Ko je videla, da je lovec v roko vzel meč, je hitro skočila k njemu in mu na čelo napisala »žaba«. Lovec se je v trenutku spremenil v žabo in prestrašen odskakljal stran. Isto se je zgodilo drugemu lovcu, ki jo je našel tri dni za tem. Ko jo je našel tretji lovec, se je odločila, da gre z njim, da bo lahko pomagala ljudem, ki so bili na dvoru zlobnega princa. Prispela sta na grad. Princ jo je že pričakoval in bil pripravljen, da končno dobi čudežni nalivnik. Arji je rekel, naj mu ga takoj da. Arja je še malo premišljevala in se odločila, da mu ga da. Ko se je princ dotaknil nalivnika, se je Arja sklonila in na belo preprogo napisala »pravica«. Tretjega lovca je vrglo skozi okno, princa pa je kar naenkrat odneslo v grajsko ječo. Vse ukradeno bogastvo se je vrnilo k ljudem. Ljudje so bili tako srečni, da so želeli Arjo za kraljico. Arja je postala dobra in pravična kraljica. Morda še danes pomaga ljudem s svojim čarobnim nalivnikom in če imate srečo, jo boste nekje srečali in pomagala vam bo.
BLAŽKA VAVPETIČ, 2.B
Nekoč je živela deklica z zlatimi lasmi, ki se je sprehajala po gozdu. Pred tremi hrasti je zagledala nalivnik in ga odnesla domov. Ko je z njim želela napisati črko A, je nalivnik začel pisati pravljico o gozdnih škratih. Napisal je, da mora takoj vrniti nalivnik škratom. Toda škrati so bili doma za petimi gorami in sedmimi vodami, zato se je deklica odločila, da gre na pot zjutraj. Ker pa nalivnik ni znal samo pisati, ampak tudi čarati, je pričaral balon, s katerim je poletela k škratom. Škratje so ji v zahvalo dali nov čudežni nalivnik, s katerim je odslej pomagala vsem ljudem, ki so potrebovali pomoč.
LUCIJA KLOPČIČ, 2.B
Nekoč za devetimi gorami in tremi jezeri so živeli trije palčki. Najstarejši palček Tom in srednji palček Gašper sta bila zelo poredna in nagajiva. Vedno sta nagajala najmlajšemu Tinčku. Tom in Gašper sta Tinčka vedno pošiljala v gozd in se mu skrila, da ta ni našel pozi nazaj. Zvečer sta ga tudi večkrat zaklenila iz hiše, da ni mogel iti spat. Bila sta tako poredna. Tinček pa je bil zelo dobrega srca in bratcema ni nič zameril, saj je mislil, da se z njim samo igrata. Nekega dne so šli v gozd in so se usedli poleg jezera. Sedeli so ob jezeru, ko je naenkrat nekaj »plusknilo«. Iz jezera je skočila škatlica. Palčki so skočili k njej in jo poskušali odpreti. Prvi je poskusil palček Tom. Skakal je po škatli, jo metal v tla, a škatlica se ni odprla. Drugi je poskusil Gašper. Ta je postavil škatlico na skalo in nanjo vrgel drugo skalo. Pa se spet ni odprla. Tretji je poskusil Tinček. Ta je škatlico prijel v roke in škatlica se je takoj odprla. V škatlici je bil nalivnik, zraven pa listek. Na listku je pisalo, da se škatlica odpre samo tistim, ki imajo dobro srce. Nalivnik v škatlici je bil čudežni nalivnik. Ta čudežni nalivnik je izpolnil vsako željo, ki jo napišeš. Tinček je vzel čudežni nalivnik in napisal:«Želim si, da bi me moja bratca imela rada in mi ne bi več nagajala.« Čudežni nalivnik je zažarel in rekel:«Kar želiš, to dobiš.« Od takrat naprej so bili trije palčki vedno srečni in so se imeli radi. Palček Tinček pa je skril čudežni nalivnik, če bi ga slučajno še kdaj potreboval.
KRISTJAN TRDIN, 2. B
