Že največji slovenski pesnik Prešeren je prišel poslušat moravške ljudske pevce in tradicija dobrih pevcev na Moravškem se ohranja v današnji čas. V bližnjih krajih, ki spadajo pod Občino Moravče, organizirajo tudi nekaj množično obiskanih glasbenih prireditev (npr. Po nagelj na Limbarsko goro, Prvomajsko srečanje na Tuštanju). Prešeren je po enotedenskem bivanju v Moravčah pred 140 leti napisal pesem Pod oknom.
»Lunca sije, kladvo bije, trudne pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste.«
Ansambel Mihe Dovžana je s pesmijo Moravška dolina prispeval k prepoznavnosti Moravške doline. Besedilo, ki ga je napisal Rado Kokalj, rojen na Vrhpoljah. Gospod Rado je bil glasbenik, pedagog, igral in učil je igranja na citre. Besedilo gre tako:
»Tja pod Zasavsko hribovje, kjer mladi gozdovi brste,
v vznožje pod Limbarsko goro se tiha dolina je skrila.
Stari gradovi molčijo, nad holmiger lipa medi,
truden popotnik se sklanja, v studencu si žejo gasi.
Tam je Moravška dolina in misli mi k tebi beže,
polna spominov mladosti, kot žitno polje valove.
Bistri potočki šumijo in dolbejo skrivne steze,
vas do vasice se sklanja, dekleta na polja hitijo.
Zvečer bodo fantje na vasi zapeli dekletom pod oknom,
pesem se njihova zlila s šumenjem bo temnih gozdov.«
(Besedilo pesmi Moravška dolina; Prispevek o Radu Kokalju, Moravška dolina – uradna svečana pesem Občine Moravče)
Med bolj poznanimi pesmimi, ki opevajo Moravče, je tudi skladba Moravče so najlepše. Besedilo za to uspešnico ansambla Svetlin je zapisal Ivan Sivec, avtor glasbe pa je Milan Kokalj. Ansambel Svetlin so leta 1991 ustanovili bratje Svetlin. Najprej je deloval kot Trio Svetlin, potem pa so ga razširili.
»Sred’ pravljične doline pod Limbarsko goro
ležijo lepe njive, gozdovi za vodo.
Po hribih posejanih veliko je vasi,
v Moravče je speljanih na ducate poti.
Na griču razprostira se trg stoletja že,
tu svetega Martina spoštujejo ljudje.
Na trgu pod zvonikom sto ljubkih hiš stoji,
pod staro vaško lipo ponosen rod živi.
Moravče so najlepše, tu dobri so ljudje,
le tu je dneve srečne uživalo srce.
Moravče so najlepše, ostalo bo tako,
doma vse dni ljubeče mi urice teko.
Domov po beli cesti rad vedno pohitim,
hlade gozdovi senčni v vročini me vse dni.
Na njivah pridna roka od daleč se pozna,
po hišah dobra volja odpira vrata vsa.
Za praznik, v nedeljo vsak rad še v cerkev gre,
ker dajo domačije na dobro še ime.
Si s pesmijo popoldne polepša vsakdo rad,
veliko dobre volje prinese vinček zlat.«
(Ansambel Svetlin – Moravče so najlepše; Besedilo pesmi)